
Brskanje po internetu bo morda kmalu postalo pogovor namesto klikanja. To pa utegne popolnoma spremeniti način uporabe interneta.
Umetna inteligenca (UI) je v kratkem času spremenila internet.
Od tega, da pogosto ne vemo več, kaj je delo človeka in kaj umetne inteligence, do tega, da številna opravila opravljamo s pomočjo UI, piše portal Zimo.
Vse kaže, da se bo tudi brskanje in iskanje po spletu v bližnji prihodnosti močno spremenilo.
Podjetje za umetno inteligenco Perplexity je predstavilo svoj spletni brskalnik Comet, ki deluje povsem drugače kot klasični brskalniki.
Zato mnogi analitiki ta trenutek označujejo kot "začetek konca interneta, kot ga poznamo".
Kot so poudarili ob uradni predstavitvi Cometa, je njegova glavna ideja omogočiti brskanje in iskanje po spletu na način, ki je naraven kot pogovor, ne pa, da moramo klikniti na desetine povezav, preden najdemo točno to, kar iščemo, kot to še vedno počnemo.
Drugi možgani?
Comet je, kot pravijo v Perplexityju, zasnovan kot "drugi možgani".
Sposoben je aktivnega raziskovanja, primerjave možnosti, nakupovanja, obveščanja o obveznostih in analiziranja informacij v imenu uporabnika.
Zasnovan naj bi bil tako, da "zapletene poteke dela povzame v tekoč pogovor".
Uporabniki ga bodo lahko prosili, naj primerja naročnine, povzame neko besedilo ali poišče določen izdelek, ki so ga iskali.
Poleg brskalnika pa bo uporabnikom na voljo tudi Comet Assistant, novi AI-agent, ki bo del brskalnika in naj bi avtomatiziral rutinska opravila, kot so odpiranje spletnih strani, povzemanje elektronske pošte ali vpisovanje dogodkov v koledar.
Kako vse to deluje v praksi, bodo lahko preizkusili naročniki Perplexityjeve različice Max ter manjše število uporabnikov z vabilom, še poroča portal.
Kako naj bi nov sistem deloval, prikazuje spodnji videoposnetek.
Tudi drugi ne sedijo križem rok
Tudi drugi ponudniki umetne inteligence seveda ne sedijo križem rok.
OpenAI je tako napovedal lansiranje podobnega brskalnika že zelo kmalu – kar bi lahko del uporabnikov Googla potegnilo v povsem nov ekosistem OpenAIja.
To pa seveda pomeni, da tudi Google ne bo zgolj opazoval, kako se vse, kar je gradil desetletja, podira.
Že zdaj si prizadeva vključiti svoj model Gemini v brskalnik Chrome, hkrati pa vpeljuje umetno inteligenco v svojo iskalno funkcijo in rezultate iskanja.
Ovira za širšo uporabo: haluciniranje UI
Glavna ovira za širšo uporabo takšnih orodij in UI-brskalnikov v vsakdanjem življenju so še vedno težave s tako imenovanimi halucinacijami AI sistemov.
Uporabniki, ki so testirali OpenAIjevega asistenta ter Comet iz Perplexityja, opozarjajo, da so ravno trenutki, ko se UI "izgubi" ali začne "halucinirati", glavni razlog, zakaj se takšna orodja še ne uporabljajo bolj pogosto in intenzivno.
Oglaševalci se bodo lahko znašli pred novim izzivom
Če bo Perplexityju uspelo spremeniti način, kako brskamo po spletu – in če se mu pri tem pridruži še OpenAI – bi to lahko sprožilo kolosalne spremembe v delovanju celotnega interneta.
Od oglaševalcev, prodajalcev, založnikov pa vse do klasičnih ponudnikov programske opreme – vsi bi lahko nenadoma postali "nevidni" uporabnikom, saj bi AI-agenti povzemali njihovo vsebino, primerjali njihove cene in opravljali naloge v imenu uporabnika, ne da bi pri tem sploh prikazali spletno stran ali uporabniški vmesnik posamezne platforme.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje